Globalni koraki 1906–1925
Astronomski globalni uspeh komaj oblikujočega se podjetja je grobo prekinila prva svetovna vojna, zaradi česar je se Bosch moral preoblikovati in delovati inovativno, da bil kos nastalim posledicam.
Čez lužo — začetek proizvodnje v ZDA
Vse se je začelo z oglasom za elektromagnetni vžig v ameriških časnikih, ki je Boschu leta 1906 prinesel naročila v vrednosti več milijonov dolarjev, kar je v pičlem letu dni prodajo podvojilo. Poslovanje v Združenih državah je bilo tako uspešno, da se je Bosch leta 1912 odločil svojo prodajno uspešnico začeti proizvajati v lastni tovarni v Springfieldu v zvezni državi Massachusetts.
88 odstotkov — rezultat globalizacije
Poleg trga v ZDA pa so Bosch zanimali tudi drugi trgi po svetu. S prodajnimi pisarnami, urejenimi leta od leta 1906 v Južni Afriki, od leta 1907 v Avstraliji, od leta 1908 v Argentini, od leta 1909 na Kitajskem in od leta 1911 na Japonskem je mreža Boschevih predstavništev pokrivala vse kontinente sveta. V letu 1913 so posli izven Nemčije predstavljali kar 88 odstotkov skupne prodaje.
Novi proizvodi — svetila, alternatorji in zaganjalniki
Ko so avtomobili postali vsakodnevna pojava in so višje hitrosti zahtevale strožje varnostne ukrepe, je Bosch v letih 1913 in 1914 na trgu poskrbel za ustrezne proizvode. K zanesljivosti delovanja in varnosti nočne vožnje s sistemom "Bosch light" — električnim sistemom, ki so ga tvorili žarometi, alternator, regulator napetosti in akumulator, je doprinesel tudi zaganjalnik.
Katastrofa — prva svetovna vojna
Z izbruhom prve svetovne vojne leta 1914 so čez noč izginili vsi tuji trgi, razvoj in raziskave so bile prekinjene, proizvodnja pa je prešla na izdelovanje orožja. Namesto elektromagnetnega vžiga je Bosch začel proizvajati detonatorje za granate. Približno polovica mož je bila vpoklicana v vojsko, ženske pa so prevzele njihovo delo. Od teh se 453 sodelavcev nikoli več ni vrnilo.
Boschev logotip
Nova blagovna znamka po vsem svetu
Prodajne pisarne in blagovne znamke so bile med prvo svetovno vojno nacionalizirane. Kljub temu pa je odkupljeno podjetje Bosch v ZDA nadaljevalo z uporabo dobro znanih Boschevih blagovnih znamk za namene oglaševanja. Da bi se izognili zmedi, je glavni inovator, g. Gottlob Honold, leta 1918 hitro zasnoval nov logotip blagovne znamke – kotvo v statorju – ki z Boschem ostaja notranje povezan vse to tega dne.
Fotografija: risba novega logotipa (1918)
Nov začetek — proti viharju
Po koncu vojne leta 1918 se je preimenovano državno podjetje Robert Bosch AG moralo spoprijeti s številnimi in zahtevnimi izzivi. Enostavno vrnitev na globalni trg sta ovirala povečana konkurenca in preklic patentov podjetja. Vendar nismo imeli možnosti kar odnehati. Stare stike smo obnovili in odprli so se novi trgi. Obenem se je podjetje osredotočalo na bistveno kompetenco — željo po inovacijah.
Novi avtomobilski pridobitvi — brisalci in hupa
Aktivnosti, ki jih je prekinila prva svetova vojna, so se ponovno začele odvijati. Varnost je zaradi vse gostejšega prometa za Boscheve raziskovalce in razvijalce postala gonilna sila. Do leta 1926 je Bosch v svoj portfelj dodal proizvodnjo svetil za kolesa in motorna kolesa, Bosch hupo, brisalce za vetrobransko steklo in akumulatorsko napajani vžig.
Servis avtomobilov Bosch
Standardizirane storitve za stranke povsod
Mreža neodvisnih avtomobilskih delavnic z enotnim standardom ni bila nova zamisel. Take delavnice so v ZDA obstajale že pred vojno. Leta 1921 je Bosch uredil svojo prvo “Bosch Car Service” garažo izven Nemčije, ki je postala tako popularna, da je bilo do leta 1930 vzpostavljenih že 2750 delavnic v 70 državah. Te delavnice so ime Bosch pomagale ponesti po vsem svetu.
Fotografija: Boschev servisni logotip je postal prepoznaven znak kakovosti delavnice.
Neskončni transportni trakovi — proizvodnja z montažno linijo
Vse bolj je postajalo jasno, da je konkurenca dosegala Boschevo kakovost, ob tem pa komponente proizvajala hitreje in ceneje. En izmed razlogov za to so bile montažne linije, ki jih je Bosch prav tako začel postopoma uvajati od leta 1925. Medtem ko je bilo za izdelavo celotnega elektromagnetnega vžigalnega sistema včasih potrebnih 50 dni, so montažne linije ta čas skrajšale na samo 5.