Avtomobili in še več 1926–1945
Bosch je brzice ekonomske krize prekrižaril in diktate nacionalsocialistov prestal z veliko mero inovativnosti in vztrajnosti, vse dokler je druga svetovna vojna podjetje ponovno postavljala pred ogromne izzive.
Dizelska vbrizgalna črpalka — drugi paradni konj
Več let raziskav in razvoja je leta 1927 obrodilo inovacijo, ki se je obdržala vse do danes — dizelska vbrizgalna črpalka. To je bil odgovor Boschevih inženirjev na nadaljevanje razvoja dizelskih motorjev, ki v primerjavi z bencinskimi ne zahtevajo elektromagnetnega vžiga. Sprva se je uporabljala le za tovorna vozila, prve avtomobilske črpalke za vbrizgavanje dizelskega goriva pa so na trg prišle leta 1936.
Več tetiv na loku — nova področja poslovanja
Velika kriza nemške avtomobilske industrije je Bosch kot dobavitelja za avtomobilsko industrijo leta 1926 privedla do tega, da je premišljeno preuredil svoj proizvodnji portfelj. To je imelo za posledico kombinacijo strategij, ki so se v preteklosti izkazale kot uspešne — izboljšave proizvodov in njihov razvoj do stopnje, ko je mogoča serijska proizvodnja, kot npr. pri električnih orodjih in toplotni tehnologiji, skupaj s prizadevanju na popolnoma novih področjih kot sta na primer radijska in TV tehnologija.
Električna orodja
Strižni aparati in udarna kladiva
Boschev inženir Hermann Steinhart je v svoji delavnici leta 1927 našel napravo, ki ga je takoj prevzela. "Forfex" je imel motor vgrajen v ročaju. To je odprlo številne nove možnosti. Steinhartov oddelek je Forfex sprva pripravil do serijske proizvodnje, nakar je koncept v naslednjih letih nadalje razvil in tako trgu predstavil prva udarna kladiva. Tim inženirjev je za testiranje uporabljal proizvodne obrate Boschevih tovarniških kompleksov.
Fotografija: uporaba Boschevega udarnega kladiva (1936)
Allied excellence — proizvodnja z močnim partnerjem
Skoraj deset let po koncu vojne prodaja na mednarodnih trgih ni dosegla več kot 34 odstotkov celotne prodaje. Visoki stroški transporta in carinske prepreke so Bosch privedli do tega, da je poskusil alternative. V Franciji, Združenem kraljestvu in Italiji se je začelo iskanje partnerjev za lokalno proizvodnjo, v Avstraliji in na Japonskem pa so partnerska podjetja proizvode proizvajala pod Boschevo licenco. Do leta 1932 se je prodaja v tujini dvignila in dosegla 55 odstotkov skupne prodaje.
FESE
Pionirska tehnologija
Skupaj s škotskim pionirjem televizije, Johnom Logiem Bairdom, in podjetjema Zeiss Ikon ter Loewe je Bosch leta 1929 ustanovil Fernseh AG (FESE). Leta raziskav so končno obrodila v začetku ogromen uspeh. FESE je dobavil prve elektronske registracijske naprave za olimpijske igre v Berlinu leta 1936 in, še istega leta, predstavil prvi "domači TV-sprejemnik." Med vojno je moral FESE delovati v vojaške namene, pomagal je razvijati bombo z vgrajeno kamero, ki bi jo bilo mogoče daljinsko voditi s pomočjo TV-slike. Zaradi konca vojne je bil projekt preklican med testno fazo.
Fotografija: FESE domači TV-sprejemnik (1938)
Vbrizgavanje goriva za letalske motorje in televizijska tehnologija
Ko so nacionalsocialisti prišli na oblast, je to za Bosch predstavljalo velik izziv. Režim je naročil raziskave in razvoj tehnologije za vbrizgavanje goriva za letalske motorje ter začel z gradnjo novih obratov. Televizijska tehnologija je bila za režim s stališča uporabe za vojaške namene še posebej zanimiva. Prodaja v tujini je z 9 odstotki leta 1939 dosegla dno.
Izdelovanje orožja in prisilno delo
Z začetkom druge svetovne vojne je Bosch svoje aktivnosti preusmeril v proizvodnjo za vojaške namene. Do tega trenutka je bila vojska že tako močno odvisna od motornih vozil, da je bilo podjetju dovoljeno, da nadaljuje svoje aktivnosti, povezane z avtomobilsko industrijo. Kot je bilo običajno po celotni Nemčiji, so bili zaposleni vpoklicani v vojsko, nadomestili pa so jih prisilni delavci z okupiranih območij, od katerih so nekateri živeli in delali v nečloveški pogojih.
Odporniško gibanje in zaščita Židov
Po drugi strani je uprava podjetja Bosch aktivno podpirala odporniško gibanje, ki se je zoperstavljalo nacionalsocialističnemu režimu. Srž gibanja je predstavljal Carl Friedrich Goerdeler, ki je bil postavljen kot svetovalec v podjetju. Preganjane Žide je zaposlil, da bi jih tako rešil pred deportacijo v koncentracijska taborišča, ali pa jih je finančno podpiral pri njihovi emigraciji.
Konec
Med vojno so zavezniške sile izvedle več bombnih napadov na Boscheve proizvodne obrate. Robert Bosch ni videl, kako so bili deli njegovih tovarn porušeni do tal, saj je leta 1942 umrl. Zapustil pa je jasna navodila, kako uspešno voditi tovarno, ki nosi njegovo ime.
