1946-1959: nov začetek in obnova

Močno poškodovan stolp Boscheve prve tovarne v Stuttgartu (1945)

Ob koncu druge svetovne vojne je Bosch že drugič izgubil svoje mednarodne obrate. Večina proizvodnih obratov je bila porušenih. Naslednji dve desetletji sta bili posvečeni obnovi, pa tudi obvladovanju novih poslovnih področij.

Risba gradbenega delavca, ki ruši zid z udarnim kladivom.

S samokolnicami in lopatami — čas obnove pri Boschu

Do leta 1945 je bilo zaradi bombnih napadov zavezniških sil uničenih več kot 50 odstotkov Boschevih tovarn v Nemčiji. Bosch je bil zaradi ključne vloge kot medvojni dobavitelj vojaških vozil strateška tarča. Zdaj je bilo treba počistiti uničeno, zgraditi potreben objekte in ljudem zagotoviti delo.

Uničenje je bilo vidno še dolga leta po koncu vojne. Močno poškodovan stolp Boscheve prve tovarne v Stuttgartu (1945)

Eno leto po koncu vojne so bili že jasno vidni znaki obnove na večini zdesetkanih lokacij v Stuttgartu. (1946)

Preskušanje kakovosti vžigalnih svečk v tovarni v Bambergu (1950). Tradicionalni proizvod, ki ga je Bosch začel izdelovati že leta 1902, je bil eden prvih, ki je določal tempo ekonomskega razcveta po letu 1945.

Boscheva jubilejna, prva milijonta dizelska vbrizgalna črpalka v foyerju tovarne v Feuerbachu (1950). Prav tako tukaj je ta uspešen proizvod prvič nastopil serijsko proizvodnjo leta 1927.

Vžigalne svečke in ponve — preživljanje povojnih let

Da bi uspeli ponovno zaposliti delovno silo in poskrbeti za plačilo, se je Bosch ponovno podvizal in začel sredi ruševin iz jeklenih čelad, samokolnic in dežnikov izdelovati gospodinjske lonce. Zaposleni so lahko te ali uporabili sami ali pa jih zamenjali za druge potrebščine. Prvi zahtevnejši proizvod so bile vžigalne svečke — za vojaška vozila zavezniških sil.

Smerniki, ki so se tukaj začeli izdelovati leta 1949, so bili popolna novost. Ti so nadomestili avtomobilske smernike, ki jih je Bosch začel izdelovati leta 1927. (1950)

Po koncu vojne se je Bosch ponovno osredotočil na staro in preizkušeno — raziskave in razvoj ter inovacije, ki jih ta dejavnost prinaša. Boschevi raziskovalci so leta 1948 začeli razvijati elektronski mikroskop za lastne raziskave materialov. (1950)

Kakovost je za Bosch že od nekdaj ključen kriterij. Naključno testiranje — kot na primer tukaj pri proizvodnji hup — je bilo zato obvezno. (1950)

Izvrševalec oporoke Roberta Boscha in predsednik uprave

Robert Bosch je umrl leta 1942. Izvrševalci so podjetje po letu 1945 obnovili skladno z njegovimi željami in oporoko. Cilj je bil ustvariti dobiček in del tega nameniti za dobrodelne namene. Hans Walz je kot naslednik ustanovitelja podjetje vodil vse do leta 1963.

V oporoki, ki jo je sestavil štiri leta pred smrtjo leta 1942, je Robert Bosch izrazil željo po "odločnem" nadaljnjem razvoju podjetja. Natančnih določil ni podal, zastavil je zgolj smernice, s pomočjo katerih bi izvršitelji lahko bolje vodili podjetje. (1954)

Hans Walz je nasledil Roberta Boscha kot generalni direktor podjetja (1953).

Antitrust procesi — strah izgubiti vse

Težnje nacionalsocialistov po globalni vladavini so bile mogoče izključno zaradi pomoči veliki podjetij, zato so se zavezniške sile trudile razbiti vsa velika nemška podjetja, vključno z Boschem. Vendar pa je podjetje raslo organsko, kar pomeni, da njegovi deli niso bili samostojni. Na koncu je podjetje Bosch ostalo strukturno skoraj nedotaknjeno, čeprav je moralo konkurenci razkriti in dovoliti uporabo svojih patentov.

Bosch se je v 50-tih ozrl po dirkah motornih vozil, da bi tako lažje obnovil svoje posle, saj je namreč že leta 1937 uredil svojo prvo hitro servisno delavnico za servisiranje in vgrajevanje nadomestnih delov. Brezhibno delovanje Boscheve tehnologije v najtežjih pogojih je bil dober oglaševalski met, ki je poudarjal zanesljivost in vzdržljivost.

Sedež Boscha v Stuttgartu, cesta Breitscheidstrasse je bila osvetljena vsako noč (1951). Tukaj so se Boschevi menedžerji in predstavniki zavezniški sil neusmiljeno pogajali o prihodnosti podjetja in antitrust procesom.

Risba Zemlje, z znamenitostmi znanih prestolnic sveta.

"Izdelano po vsem svetu" — nove poti do mednarodnega podjetja

Preden je Hitler prišel na oblast, so več kot 50 odstotkov Boscheve prodaje predstavljali mednarodni trgi. Po letu 1945 je bila ta odstotkovna vrednost skoraj nič, lastnina podjetja v tujini pa zasežena. Zaradi dobrih odnosov z dolgoletnimi poslovnimi partnerji in hitro rastočih trgov v državah kot na primer Braziliji in Indiji pa se je gradnja globalne mreže kljub temu postopoma začela, čeprav je bilo potrebno vse do leta 1960, da je Boscheva mednarodna prodaja ponovno presegla 20 odstotkov.

Tekom 50-tih je proizvodnja še vedno pretežno potekala na ozemlju Nemčije. Distribucija proizvodov po vsem svetu je zahtevala zapleteno transportno logistiko. Ta transportni trak za pakete je bil za tiste čase vrhunec tehnologije. (1951)

V 50-tih je Bosch začel postavljati proizvodne obrate po celem svetu. Boschev obrat v Claytonu v bližini Melbourna je avstralsko avtomobilsko industrijo zalagal z električnimi sistemi in komponentami kot na primer vžigalnimi sistemi, sistemi za brisalce vetrobranskega stekla, hupami, alternatorji, zaganjalniki in svetili. (1960)

Boschevo raziskovalno vozilo Stuttgartskega voznega parka je opremljeno s številnimi žarometi in hupami, ki se uporabljajo po vsem svetu. Uporabljalo se je za testne vožnje v cestnem prometu. (1954)

Eleganca in popolnost — potrošniška tehnologija

Z zgodnjih 50-tih, ko se je bližal konec težkih časov, je Bosch na trg plasiral proizvode, ki so odražali nemški in evropski ekonomski čudež, ter tako zadovoljil potrošniške potrebe ljudi. Taki proizvodi so bili, na primer, kuhinjski aparati in električni vrtalniki za domače mojstre. Paradni konji, kot na primer avtoradii, so se prodajali v milijonih.

Med proizvodi, ki so na trg prišli v 50-tih, so bili pralni stroji, tukaj na naslovnici reklamne brošure iz leta 1958.

Bosch je trgu prve hladilnike predstavil že leta 1933, vendar so si jih ljudje lahko zares privoščili šele po vojni, ko se je začela masovna proizvodnja. (1958)

Bosch kuhinjski aparati

Primer prodaje multipraktika v Stuttgartski prodajalni (1962)

V kuhinji napoči nova doba

Boschev multipraktik so ob predstavitvi označili z dvema, ključnima imenoma. Model se je imenoval "Neuzeit", in bil proglašen za "kuhinjskega pomočnika". Ljudem v mestih je bilo obljubljeno novo obdobje vrhunske gospodinjske tehnologije, ki bo poenostavila domača opravila.

Da bi pritegnili podeželsko prebivalstvo, so poudarjali, koliko enostavnejša bi bila priprava velikih količin hrane s takim strojem. En izmed razlogov je bil ta, da je imelo mnogo gospodinjstev večje število otrok. Drug je bil ta, da so morala hitro pripraviti pobrano sadje in zelenjavo, da bi jih lahko shranili za kasneje — na primer z zamrzovanjem, sušenjem ali izdelavo marmelad in džemov.

"Neuzeit" je bil multipraktik – lahko je rezal, gnetel testo, strgal, stiskal in celo lupil krompir.

Fotografija: primer prodaje multipraktika v Stuttgartski prodajalni (1962)

Vrnitev priljubljenega — vbrizgavanje bencina v avtomobilih

Gutbrod Superior je bil prvi osebni avtomobil, opremljen z Boschevim sistemom za vbrizgavanje bencina. To je porabo goriva v primerjavi z uplinjači znižalo za do 20 odstotkov ter hkrati povečalo moč motorja. (1952)

Tehnologija, ki se je uporabljala v mnogih Boschevih proizvodih, je bila še iz predvojnih časov. In da bi ponovno postala in ostala konkurenčna, so bile potrebne inovacije. Vbrizgavanje bencina, ki ga je Bosch razvil za letalske motorje, se je v avtomobilih kot novost pojavilo v začetku 50-tih, čeprav je trajalo desetletja, da se je uveljavilo kot standard.

Boschev "Combi"

“Bosch Combi” za domače mojstre — s praktičnim kovčkom (1952)

Večnamensko ročno orodje

Popularna ideja, biti sam-svoj-mojster, je za Bosch postal dobičkonosen posel. Leta 1952 je Bosch trgu predstavil svoj "Combi" — večnamensko, električno ročno orodje, ki ga je bilo z ustreznimi nastavki mogoče uporabljati na različne načine — kot vrtalnik, vijačnik, brusilnik in celo škarje za živo mejo. Ta ponudba je v Evropi, kjer so kupno moč še vedno pretežno imeli moški, ustvarila popolnoma nov poslovni segment — "sam-svoj-mojster" je postala aktivnost, ki se je odvijala predvsem v kleteh in garažah.

Celotni komplet s standardnimi nastavki se je prodajal v jeklenem kovčku ali leseni omarici za stensko montažo. Na ta način je Bosch razvil drug, ključen segment električnih orodij, s katerim je dopolnil svoj nabor profesionalnih električnih orodij za gradbišča, vključno z udarnimi kladivi.

Fotografija: "Bosch Combi" za domače mojstre — s praktičnim kovčkom (1952)

Elektronika — posel s posledicami

Bosch je elektronske komponente začel razvijati v sredini 50-tih. Prva od teh je bila "varioda", ki jo je Bosch začel proizvajati leta 1958. Tej so na enak način sledili tranzistorji ter od leta 1970 naprej še integrirana vezja. Skeptiki so jih kritizirali, zagovorniki navdušeno razvijali – te komponente so bile seme na polju elektronike, ki danes predstavlja jedro Boschevega poslovanja.