1960-1989: nova področja poslovanja in elektronike

Nov Boschev sedež podjetja na Schillerhöhe v bližini Stuttgarta je nadomestil staro poslopje, ki so ga prerasle okoliške stavbe v centru mesta.

Obdobje med 60-timi pa tja do 80-tih let prejšnjega stoletja je za Bosch pomenilo transformacijo – podjetje se je prestrukturiralo v raznoliko skupino s samostojnimi oddelki, v globalno korporacijo in vodilnega na trgu komponent za avtomobilsko elektroniko.

Risba ponazarja strukturno vejitev na različne poslovne oddelke.

Nova struktura — ustanovijo se oddelki

Med letoma 1950 in 1960 se je število zaposlenih pri Boschu povečalo s 15000 na 70000. Centralizirana struktura srednje velikega podjetja ni več zadoščala, zato so posamezna poslovna področja v 60-tih postopoma postala bolj neodvisna, začenši z oddelkom za električna orodja. V tem času ekonomskega razcveta je bilo dela na pretek, zato je Bosch po prevzemih v drugih sektorjih lahko ohranil delovna mesta za več tisoč ljudi, ki so nato izdelovali električne komponente za avtomobile.

Sestavljanje udarnih vrtalnikov za težka gradbena dela, Boscheva tovarna v kraju Leinfelden. (1956)

Naslovnica brošure kaže, da se je pranje perila takrat štelo še kot žensko delo — otroci lahko to seveda spremljajo. (1963)

Od hidravlike do pakiranja

Četudi je avtomobilska industrija na takrat Boschevem najpomembnejšem trgu – zahodni Evropi – cvetela, je bila želja po diverzifikaciji in prehodu v druge sektorje še zmeraj pomembna. Po vstopu na področje mobilne hidravlike, medicinske elektronike in radijske tehnologije v 50-tih je Bosch leta 1963 kupil delnice podjetja za pakirne stroje in svoje aktivnosti razširil z dodatnimi prevzemi ter tako oblikoval Oddelek za pakirno tehniko.

Podružnica Höfliger & Karg, del Oddelka za pakirno tehniko, je razvila ta stroj, ki je bil v eni sami minuti zmožen izdelati 1400 kavnih skodelic. (1982)

Proizvodnja regulatorjev za avtomobilske alternatorje v tovarni v Reutlingenu. (1964) Reutlingen je bila lokacija družbe Emil Gminder AG, proizvajalca tekstila, ki ga je Bosch prevzel leta 1964.

Proizvodnja vžigalnih tuljav v Blaichachu (1964). Po zlomu regionalne tekstilne industrije je Bosch bivši delovni sili omogočil nove karierne obete.

Ustanoviteljeva zapuščina — Sklad Roberta Boscha

Boscheva družinska hiša na hribu v vzhodnem delu Stuttgarta, zdaj sedež sklada Sklada Roberta Boscha, ustanovljenega leta 1964.

Nov Boschev sedež podjetja na Schillerhöhe v bližini Stuttgarta je leta 1970 nadomestil staro poslopje, ki so ga prerasle okoliške stavbe v centru mesta.

Risba molekulskih struktur, ki simbolizirajo raziskave in razvoj pri Boschu.

Raziskave, razvoj in akvizicije — z močjo inovacij

Bosch je leta 1968 svoje vire na področju raziskav in razvoja zlil v skupen bazen – novi raziskovalni center. Ta ukrep združitve je bil potreben za snovanje idej, ki jih je Bosch kasneje pretvoril v inovativne proizvode, ki so mu zagotovili konkurenčno prednost. Od sredine 60-tih so se tudi podjetju lastni raziskovalni inštituti osredotočali na posebne projekte, na primer integrirana vezja.

Preskušanje komponent v mrzli komori je del raziskav in razvoja, da bi tako zagotovili brezhibno delovanje Boscheve tehnologije tudi v najostrejših zimah. (1959)

Od sredine 60-tih so se polprevodniške komponente, kot na primer to tiskano vezje za elektronsko krmilno enoto, pri Boschu prelevile iz postranskih stvari v prodajne uspešnice z milijonskimi številkami. (okoli leta 1965)

Testiranje močnostne elektronike za električna vozila (1967). V tistih časih je močnostna elektronika še vedno zavzemala dobršen del prtljažnega prostora.

Boschev glavni strežnik IBM 370/model 15 v kraju Schwieberdingen je imel 100 kb kapacitete shranjevanja in vodni hladilni sistem, ki je uporabljal 150 litrov hladiva. (1970)

Jetronic

Elektronika prevzame oblast

Leta 1959 je Bosch začel razvijati elektronsko krmiljeni sistem za vbrizgavanje bencina. Jetronic je bil prvi sistem te vrste na svetu, ki je prešel v masovno proizvodnjo leta 1967. Je tudi prvi, ki se je uporabljal v modelih Volkswagen 1600 LE in TLE za ameriški trg. Zahvaljujoč sistemu Jetronic je modelu VW 1600 uspelo izpolniti zahteve primerljivo zelo strogih okoljskih predpisov, ki so jih sprejeli v ZDA. Država Kalifornija.

Fotografija: tiskano vezje krmilne enote Jetronic za vbrizgavanje bencina, laboratorij za elektroniko, Tehnični center Schwieberdingen v bližini Stuttgarta (1970)

Polprevodniki in računalnik v avtomobilu — elektronika pri Boschu

Odločitev raziskovalcev in menedžerjev, da področje elektronike postane paradni konj podjetja, se je izkazala kot odlična, saj se je začela obrestovati že od 70-tih, sprva neraziskan teritorij pa je še danes soodgovoren za uspeh podjetja. Šolski primer tega je protiblokirni sistem ABS, predstavljen leta 1978, ki ga je Bosch pretvoril v tehnični standard avtomobilske industrije prav na podlagi znanj in izkušenj s področja digitalne elektronike.

Boschev ABS-inženirski tim po preskušanju protiblokirnega zavornega sistema na zamrznjenem jezeru na severu Švedske (1975).

Prerez zgorevalne komore bencinskega motorja z motorno regulacijo Motronic. Novi sistem je združeval elektronski vžig z vbrizgavanjem goriva in tako omogočal optimiziranje delovanja motorja.

Razmišljamo globalno — nov začetek v ZDA in Aziji

V ZDA, največjem gospodarstvu na svetu, je trajalo vse do leta 1983, da je Bosch dobil povrnjeno pravico izključne uporabe svoje znamke. To je podjetju omogočilo, da je ponovilo svoje prejšnje prodajne uspehe. V Aziji se je Bosch uveljavil na poseben način. Svoje zelo kakovostne proizvode, na primer fotoaparate in video tehnologijo, je izdeloval stroškovno bolj ugodno v državah kot npr. Malezija. Prav tako je ustanovil skupne podjeme na ključnih trgih, kot npr. na Japonskem. Bosch je tam elektronski sistem za vbrizgavanje goriva začel izdelovati leta 1973, protiblokirni zavorni sistem ABS pa leta 1984.

Pogovor sodelavcev na Boschevi lokaciji v Nasiku v Indiji (1973). Bosch je tukaj izdeloval tehnologijo za vbrizgavanje dizelskega goriva od zgodnjih 70-tih.

Lambda sonda

Preskušanje delovanja prototipov lambda sond, Tehnični center Schwieberdingen (1975)

Občutljivi nosovi

Leta 1969 so Boschevi strokovnjaki začeli razvijati senzor za merjenje izpušnih plinov, ki se je uveljavilo v dobrem desetletju po številnih preprekah in težavah. Danes si okolju prijaznih motorjev z notranjim zgorevanjem brez lambda sond, ki so se začele proizvajati leta 1976, ne moremo več zamišljati. Ta Boscheva inovacija je bila predpogoj za obdelavo izpušnih plinov s pomočjo 3-steznega katalizatorja. Lambda sonda meri delež kisika v toku izpušnih plinov pred katalizatorjem. To vrednost, ki nenehno dramatično niha glede na vozno situacijo, uporablja krmilnik vbrizgalnega sistema, da prilagodi zgorevanje gorivne zmesi zrak-gorivo. Natančnost sistema zagotavlja popolno zgorevanje, kar katalizatorju omogoča optimalno čiščenje izpušnih plinov. Ta ukrep lahko škodljive emisije zniža za do 90 odstotkov.

Fotografija: preskušanje delovanja prototipov lambda sond, Tehnični center Schwieberdingen (1975)

Telekomunikacije — nova smer

V začetku 80-tih se je Bosch podal v telekomunikacije in začel snovati tehnologijo za komunikacijske satelite in mobilne telefone ter implementirati javna in zasebna telekomunikacijska omrežja. Po dveh zaporednih uspešnih desetletjih, ko je ta sektor generiral do 25 odstotkov celotne prodaje podjetja, se je Bosch zaradi neugodnih dogodkov umaknil iz več segmentov. Oddelek za varnostne sisteme je s poslovanjem nadaljeval in je uspešno prisoten še danes.